Ελληνική Δημοκρατία Ellinikí Dhimokratía Helenska republika
Zastava Grb
Geslo: Ελευθερία ή Θάνατος (Prečrkovano: Eleutheria i thanatos) (Prevod: »Svoboda ali smrt«)[navedi vir]
Himna: Ύμνος εις την Ελευθερίαν (»Himna svobodi«)
Glavno mesto (in največje mesto)		Atene 38°00′N, 23°43′E
Uradni jeziki		Grščina
Upravljanje		Parlamentarna republika 1
-	Predsednik	Karolos Papoulias
-	Ministrski predsednik	Kostas Karamanlis
Neodvisnost		Od Otomanskega cesarstva
-	Zadnja neodvisna grška država	Trapezuntsko cesarstvo
-	Razglašena	25. marca 1821
-	Priznana	1829
Vstop v EU		1. januar 1981
Površina
-	skupaj	131.990 km² (96.)
-	voda (%)	0.8669
Prebivalstvo
-	ocena 2005	11.244.118 [1] (74.)
-	štetje 2001	10.964.020 [2]
-	gostota	84 /km² (108.)
GDP (PKM)		ocena 2006
-	skupaj	261,018 milijarde USD (37.)
-	na prebivalca	$23.518 (30.)
HDI (2004)		0,912 (visok) (24.)
Valuta		Evro (€)2 (EUR)
Časovni pas		EET (UTC+2)
-	poleti (DST)	EEST (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD)		.gr 3
Klicna koda		+30
1 Monarhijo so zavrnili z referendumom 8. decembra 1974. 2 Pred letom 2001 je bila valuta grška drahma. 3 Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.

Helenska republika, kratko Hellas in bolj znana kot Grčija, je obmorska država na skrajnem jugu Balkanskega polotoka. Na kopnem na zahodu meji na Albanijo, na severu na Makedonijo in Bolgarijo ter na vzhodu na Turčijo, po morju pa jo z vzhoda obliva Egejsko morje, z zahoda in juga pa Jonsko in Sredozemsko morje. Grčijo imajo mnogi za zibelko zahodne civilizacije, saj ima dolgo in bogato zgodovino, v kateri se njen vpliv širi prek treh celin.

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom.

Leži v severnem zmerno toplem pasu.

V severno grčijo so zaobjete regije Epir, Tesalija, Makedonija in Trakija. V osrednji Grčiji posebnih turističnih atrakcij, z izjemo svetega mesta Delfi in okolice, ne boste našli. Grki so verjeli, da so Delfi središče sveta.

Grški uradni jezik je grščina. Grčija meri približno 132.000 km2, leta 2005 pa je imela približno 11 milijonov prebivalcev. Več kot 4 milijone Grkov pa je zunaj meja svoje države. Okoli dve tretjini prebivalstva živi v mestih. Kar 98 odstotkov Grkov je pripadnikov pravoslavne cerkve, ostalo pa so muslimani, katoliki, protestanti in židje. Glavno mesto Grčije so Atene. V njih živi 3.2 milijona ljudi. Najbolj navdušujoča znamenitost Aten je Akropola, svetišče posvečeno boginji Ateni, po kateri so Atene tudi dobile ime. Grška najvišja točka je gora Olimp, ki meri 2917m, najdaljša reka pa je Aliakmon, ki meri 314km. Kazalci na njihovih urah vedno za eno uro prehitevajo naše. V EU je Grčija vstopila 1. januarja leta 1981.

Glavni obrok v Grčiji je opoldanska jed. Največkrat pripravijo jedi, ki se pečejo v pečici že kar zjutraj. Zvečer pa jih samo še pogrejejo in servirajo mlačne. Tipični grški obrok je sestavljen iz predjedi in glavne jedi z prilogami. Ponavadi v taverni ne boste dobili posladka razen svežega sadja ali jogurta.

Podnebje je sredozemsko, in sicer z milimi, vlažnimi zimami ter vročimi in suhimi poletji. Površje je večinoma hribovito. Obala je dolga 13.676 km, ima kar 2000 otokov, od tega je 169 poseljenih. Otočki so razbiti v majhne skupine, vsak ima svoj šarm in lepoto in niti dva si nista enaka. Največji grški otok je otok Kreta, med najbolj znanimi pa so otoki Rodos, Karpatos in Kos.

V Grčiji se bo našlo za vsakega nekaj. Njena posebnost so arheološke znamenitosti. Prav tako se bohoti z lepimi plažami in čistim morjem. Grčija je sicer prijazna in dokaj varna evropska država.

Grčija ima visok zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je začel strmo naraščati ob vključitvi Grčije v EU, saj so bile do začetka 90-ih let ukinjene vse carinske in necarinske zaščite domače industrije. Poleg tega se grška podjetja prepočasi prilagajajo močni svetovni konkurenci, delež izdelkov z visoko dodano vrednostjo pa je v izvozu nizek. Med najbolj poznanimi kmetijskimi proizvodi so vino, olive, olje, sir, tobak in mandlji.

Grčija je: - dežela mitologije - Grki so si življenje olajšali z mitološkimi zgodbami. Od 14 najpomembnejših bogov je Zevs na najvišjem prestolu, njegova žena Hera, zaščitnica zakonskih stanov, pa tik ob njem; - zibelka zahodne civilizacije - predstavljajte si, kakšno bi bilo življenje brez Pitagorovega izreka, demokracije, olimpijskih iger, ki razvnemajo ves svet in drugih; - zgodovinska in kulturna zakladnica - muzeje in ostanke iz antičnih časov boste našli za vsakim vogalom; - dežela ljubiteljev športa - predvsem nogometa, v katerem so Grki tudi že osvojili naslov evropskih prvakov; - prebivališče največjega števila avtohtonih rastlin v Evropi - od 6000 vrst in podvrst lahko najdete kar 700-750 takšnih, ki jih ne boste srečali nikjer drugje kot le v Grčiji

Upravna delitev

Grčija je upravno razdeljena na 13 enot, imenovanih periferies (grško περιφέρειες), te pa so nadalje razdeljene na 51 prefektur (grško νομός).

1. Atika
2. Osrednja Grčija
3. Osrednja Makedonija
4. Kreta
5. Vzhodna Makedonija in Trakija
6. Epir
7. Jonski otoki
8. Severnoegejski otoki
9. Peloponez
10. Južnoegejski otoki
11. Tesalija
12. Zahodna Grčija
13. Zahodna Makedonija

Glej tudi

• zgodovina Grčije
• seznam suverenih držav

Zunanje povezave

Grčija je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

p • p • u

Države članice Evropske unije in kandidatke za vstop

Avstrija • Belgija • Bolgarija • Ciper • Češka • Danska • Estonija • Finska • Francija • Nemčija • Grčija • Madžarska • Irska • Italija • Latvija • Litva • Luksemburg • Malta • Nizozemska • Poljska • Portugalska • Romunija • Slovaška • Slovenija • Španija • Švedska • Združeno kraljestvo

Države kandidatke: Hrvaška • Makedonija¹ • Turčija

Potencialne države kandidatke: Albanija • Bosna in Hercegovina • Črna Gora • Srbija

¹ Evropska unija jo imenuje Bivša jugoslovanska republika Makedonija.

p • p • u

Organizacija severnoatlantskega sporazuma (NATO)

Belgija · Bolgarija · Češka · Danska · Estonija · Francija · Grčija · Islandija · Italija · Latvija · Litva · Luksemburg · Kanada · Madžarska · Nemčija · Nizozemska · Norveška · Poljska · Portugalska · Romunija · Slovaška · Slovenija · Španija · Turčija · ZDA · Združeno kraljestvo

Države kandidatke: Albanija · Hrvaška · Republika Makedonija (kot FYROM)

Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.